The Game. Sean Penn s skrajno temnimi lasmi priredi mojstrsko praznovanje bratu Michaelu Douglasu, ki nekje na polovici zgodbe izgubi sposobnost ločevanja med realnostjo in tekmovanjem za življenje. Da mu nervozno utripa tista frontalka na čelu, je druga vrste vzdržljivosti. Bo eksplodiral ali ne? Adrenalinski šok, ki na koncu preseneti vse. Deborah Kara Unger je tipično/kanadsko/crashevsko/blond pika na i. Very marry. Hja, bogataši si privoščijo.

Alien 3. Sigourney Weaver ni več prestrašena Ellen Ripley, ampak si obrije glavo in se iz oči v oči sooči z zoprnim osmim potnikom. V večini angleška posadka s svojo rigidnostjo še toliko bolje pričara njen nasmešek na obrazu. Uši gredo, rotvajler tudi. Žrtvovanje je sicer povsem logična izbira, seks z nezemeljskim bitjem pa je prikazan v sluzasti verziji. Dobesedno. Ženska pade v lužo sluzi in hopsasa. Let’s do some little mean bastards!. H.R. Giger si najbrž ploska.

Ok, Se7en me je dodobra podučil o sedmih smrtnih grehih. Prej sem imela probleme z desetimi zapovedmi, ampak posledice so najbrž podobne, hehe. Morgan Freeman je glavca as usual, Brad Pitt nekoliko zaletavo dete, Kevin Spacey pa uncredited in viden šele v drugi polovici filma. Philadelphia s svojim muhastim vremenom je seksi, dež je seksi, fotografija svinjsko seksi. John Doe brez prstnih odtisov je genialen, kader v zaključku skoraj poetski. Wrath, bitch!

Fight Club. Tyler Durden spada med najboljše filmske like ever. Like…ever! Dvojnost človeške osebnosti, shizofrenija, psihopatološka zavrtost…Freud would be one happy camper on this one. No, pa se igrajmo s pištolo v ustih. Pa si zlomimo par členkov na obrazih. Edward Norton izredno rad jeclja in cinca kot ranjena balerina na steroidih in v tutuju, še raje pa ima twisted preobrate. Primal Fear, anyone?

Panic Room. Jodie Foster je bosa, hitra kot srna, v grlu čutiš utrip njenega srca, v tistih par kvadratih skrite sobice pa eno tako mini anksioznost. Tako, ki se z obtičanjem v dvigalu sploh ne more primerjati. Forest Whitaker ni več tako velik, ko punca dobi pištolo v rokice. Say “Fuck”. Fuck. No. Say “Fuck Off”. Fuck Off.

Zodiac. Ok, da je Robert Downey Jr. gledljiv v absolutno vseh pogledih je nenapisano pravilo, čeprav je film nekoliko so so. Za Jakea Gyllenhaala stalno misliš, da bo iz njega izbruhnila imitacija Donnieja Darka, da imajo skrivnostni klici kakšen poseben pomen, da se celo izve, kdo je bil v resnici Zodiac Killer. Namigi so zanimivi, kajenje v filmu povsem necenzurirano. Na koncu pa…blow me. Ok, RDJr me lahko.

Sledi The Curious Case of Benjamin Button s Fincherjevim hišnim. Pittom, that is. Juhej?

Robert DeNiro in Al Pacino sta prvič sodelovala v drugem delu Coppolove mojstrovine The Godfather, kjer se pravzaprav sploh nista srečela zaradi prepletanja zgodbe iz preteklosti. Leta 1995 sta pihala drug na drugega v Mannovi akciji Heat, kjer je bil DeNiro THE bad guy. Letos pa je Jon Avnet poskrbel za pravo poslastico. Righteous Kill je film, v katerem sta DeNiro in Pacino na pravi strani pravice in prav hudičevo dobro izgledata v kravatah. This one can’t be missed. ?‘Cause…When you walk outside, watch your back.

Let’s play. If I take you from behind, push myself into your mind…

Location: Laibach - Trnfest; Date: 8/31/2008; Starring: Scandinavian blondes vs. MŠ; Event: Auf den Ästen in den Gräben ist es nun still und ohne Leben. Und das Atmen fällt mir ach so schwer. Weh mir, oh weh. Und die Vögel singen nicht mehr.

Eugene me zna razveseliti na tisoče načinov. Za tole poletje je poskrbela še bolj. Solo Melody je samo njen in rdeča obleka na odru samo zame. Tokrat ni bilo treba iti vse do Texasa za posladke. Jap, navkljub patetičnemu naslovu, je jasno, da je skrajni čas, da nekomu lahko tudi brez slabe vesti pokažeš sredinec. Jezik, hrbet, ni važno. Tako, kot me mehča najbolj neverjetna potomka Maltežanov, me je včeraj prav tako mehčalo čudovito bitje. Navkljub tlakovcem, ki krivijo gležnje, jap. Naj bo letos indijansko poletje še zame.

Kako jih ne bi mogel imeti rad? Irce, Valižane, Škote, Angleže, mešane malo tu, malo tam. Otoški talent, ki zadnja leta tepta svetovno filmsko industrijo. Oskarji so tako veliko bolj zanimivi, ko na oder stopi Daniel Day-Lewis in se graciozno zahvali…v primerjavi z ameriškimi histeričnimi kolegi. Skupinski izkupiček: 9 nominacij za oskarja, 4 dobljeni, 12 Bafta nagrad. Neprecenljivo: Ralph Fiennes me je v The English Patient seznanil z najbolj seksi predelom na telesu. Keltska kri.

Daniel Day-Lewis (Don’t mind him. He used to be an Irishman.) & Alan Rickman (See? I’m as anatomically impaired as a Ken doll.)

Christian Bale (I know my behavior can be… *erratic* sometimes.) & Gary Oldman (You don’t own love. Love owns you.)

Sean Bean (Kill him. The man just won’t take a hint.) & Ewan McGregor (I will mangle your mind.)

Jeremy Irons (Don’t touch me; I’ll die if you touch me.) & Jude Law (Even if the door is open, the person you’re looking for may not be there.)

Anthony Hopkins (People don’t always tell you what they are thinking. They just see to it that you don’t advance in life.) & Ralph Fiennes (I am the magic man. I am your link to the subconscious. I have what you want. I can get you what you can’t have.)

“Pravil je, da so psi hlapčevski in nezvesti, da so mačke oportunistke in izdajalke…” Tako sem se smejala še nekaj trenutkov med razbeljenimi stenami in poskusila izbrisati še zadnji spomin na prasko, ki mi je bruhala ogenj na notranjosti prsta. Neverjetno, v kakšne ekstreme se spuščam zadnje čase. Če se jih spomnim na koncu stopnic, je še toliko zanimivejše.

Kajne? Imela sem klic, ki ga v življenju najbrž nikoli ne pozabiš in vsakič, ko zazvoni telefon, si obupano želiš slišati tisti glas vsaj še enkrat. Grozljivo čustvo, ki me bo spremljalo v neskončnost. Po polaganju rok in ponavljanju “nikoli ne reci nikoli”, se še vedno držim obljube, da bo stvar pač izginila v roku dobrih dveh mesecev. Ampak. Možgani so sužnji Freuda, napol prostitutki, napol superzvezde in ko se vmeša še srce v vsej svoji zadeti vehemenci, mi je vsega dovolj.

Primerjava z živalmi torej ni naključna. In mi povsem ustreza. Nedvomno kot kopija U2 kitare. Žal je edina telefonska številka, ki se je spominjam moja lastna. Temu se reče selektivna narcisoidnost. Is it any wonder I don’t know what’s right?

O, ja. Sem si ga zaslužila. Petehije v dokaz. Must love those CSI guys.

My hands are kind of full right now, what with holding my dick and all.

There’s not enough beer in the world, Spleen, I’m sorry.

How’d the date go?  I got Ninja-Fucked.

You can’t drink while you’re taking these.  Mm. Apparently I can.

I’ve dated enough narcissistically neurotic men to know that you are all just a pack of roving babies in search of a giant teat from which to suck the lifeblood out of me until I am a hollow shell.

V originalu premore tale pravljica eno najbolj seksi glasbenih uvertur, kar se tiče mene. Garbage so me mamili večino časa na začetku faksa in me še vedno spravljajo v zanimive položaje zamaknjenosti. In odmaknjenosti. Škoti znajo biti taki. Še posebej z Only Happy When It Rains, ker me spravlja v smeh. Čudno bitje, jap. Najbolj patetična besedila iz ust Shirley so danes tako…neresno komična, da boli glava. Violate all the love that I’m missing…so not. Vseeno pa spodbujajo žgečkljive spomine, ko se je po celodnevnem potenju ob štiridesetih stopinjah ravno pravi čas strgalo nebo. In je bilo med vožnjo preveč umirjeno opazovati kaplje na oknu. Preveč popolno. Ko si dokončno zadovoljen z nastalo situacijo in si želiš zbežati povsem drugam. Od sebe, od tebe, v kožo drugega, na drug konec sveta in v neznan časovni pas. Preskočiti samega sebe iz ene perfektne situacije v drugo, brez vmesnega odmora ali spomina. As time goes by…mine deset, dvanajst let in veš, da ne bi šel nikoli več nazaj, ker hoja z bosimi nogami ne bi bila več ista na tisti poti. Samo še naprej, med neprespane noči zaradi istospolno usmerjene komarčice, trobljenja sredi noči, padanja knjige iz naročja, praznega slikarskega platna, med blond pramene, z vodo ob postelji, umetno klimo, merjenja filmskega plakata in udarca mezinčka v rob stola. Potem pa skorajšnja “o ti pi…!”. Danes ponoči je imel veter zvok po morju.