Ura je bila pol šestih zjutraj, ptiči mi niso bili več niti najmanj smešni, prav tako tudi ne njegovo smejanje, ko sem skoraj prevozila rdeč semafor. Kako naj definiram svoj današnji greh, mi je odmevalo v glavi med gledanjem videostrani. Pod nobenim pogojem ne smeš zapreti oči! Moj greh je… mehak. Tudi tisti, ki me je napihnjeno spremljal še vsaj tri ure. Septembra bi bilo idealno zbežati s tabo v New York, vendar me čaka nekaj drugega. Provocirala sem iz same zabave, ljudje ki so mi všeč to razumejo in se prepustijo. Septembra bo ena sama pozaba. V tem mesecu ne obstajam.

Ker nisem imela oken, so me prav hudobno zasledovala ogledala. Res je moja draga, danes ni bil dober dan za opazovanje. Barve so postale pretirane, vonj živalsko izdajajoč in glasilke povsem uničene. Uspelo mi je zapreti usta, skriti poglede in po otročje bežati. Kako že gre tista o prepuščanju? Ko se zaprejo vrata, je dovoljeno vse, za vsako ceno, do konca. Sekundo kasneje ni več prostora za obžalovanje. Tebe nikoli ne obžalujem.

Smešno. Užitki bi morali ostati za večno in dosegati bi jih morala brez napora. Brez zavedanja, da se moje telo zlije z odejo, da diham ravno tako hitro kot izgubim srčni utrip vsaj desetkrat na minuto. Lepota trenutka je zmuzljiva in naporna. Naj bo moj obraz resen ali ne, meje v glavi so premaknjene že v prvem hipu, ko ujamem tvoj pogled. Opala. Sinonim za stokanje v temi.

Tako pa me izda nevzdržna bližina skušnjave. Nevarnost posledic, ki si jih želim vedno obstaja. Ampak stvari so preveč sladke. Grehi pa še slajši. Nečimrnost mene in tvoj Ti. Ah, ta neznosna lahkotnost bivanja!

 

11 komentarjev na “Pogled skozi ključavnico”

  1. arnela pravi:

    film se mi je odvrtel :P

  2. irena irena pravi:

    mmm, tvoj način pisanja mi tako lepo sede …

  3. Nika Nika pravi:

    men tut. ful dobr napisan.

  4. troBENTica troBENTica pravi:

    @Roxy - meni se bolj ali manj vrti stalno…pa ne film :wink:

    @Irena - thank u, meni sedeš ti v vseh pogledih :oops:

    @Nika - se zgodi :lol:

  5. Jan G. pravi:

    Je zadnji vzdihljaj zgolj sposojenka ali izraža globljo afekcijo do Kundere? :)

  6. troBENTica troBENTica pravi:

    Kundere še nisem brala. Sem pod vplivom nekoga drugega, ki mi jemlje sapo.

  7. Jan G. pravi:

    Tudi prav, Kundero pa vseeno priporočam. ;)

  8. principessa principessa pravi:

    oh oh i like it!! kako se kotalijo te tvoje besede.. naredijo tak vtis.

  9. sadie007 sadie007 pravi:

    trobentica … se te kr ne morem nasitit :oops:

    ja, Kundero tud jst priporočam ;)

  10. troBENTica troBENTica pravi:

    @X - bom naročila kurirju, da me seznani še z njegovo neznosno lahkotnostjo bivanja, drugače mi pa itak preostane Daniel Day-Lewis

    @Principessa - me blushing…like a lot!

    @Miss Bond - moraš, moraš, vse se da :smile:

  11. izfotelja izfotelja pravi:

    Sedim v taksiju in drvim po deveti. Kaplje mi bodejo spomin, ko polzijo po oknu, medtem ko gledam svoje desetletje v Chelsea-ju. S P se dobiva v Pastisu na večerji. Florent , ikona meat marketa, je zgubil lease. Jutri bo vroče.

    Mala si je črno orisala oči in oblekla tesno, resno kratko, sivorjavo sequin oblekco. Nocoj ima prom. Pravi, da bo igralka. Managerja že ima. Danes sem ji na konzervatoriju vplačal depozit za šolnino.

    P je že v avionu za LJ. Nocoj peljem Eddija v Cuba Libre na mojito. Is there anything left of the promise?

Komentiraj