Neverland

Some people are just beautiful. As are YOU. Come as you are, as you were, as I want you to be.

By Kenny Scharf, leto 2001. Hollywoodski slikar, ki se naslanja na zapuščino Basquiata in Haringa in kultnih risanih likov. V osemdesetih je oblikoval nekaj albumov B-52’s. Meni najljubša sta portreta Uda Kierja in Kelly Lynch. Sicer pa…če bi bili bonboni M&M’s droge, bi umetnost izgledala nekako takole.

Pic source

Nemir prelagam na Jima, ker mi je pomagal sredi noči zijati v strop in potem v levo in nato v desno steno. Ok, ogromno sten imam. Zunaj pa sonce in dvanajst milijonov ptičev kot iz Hitchcockovega trilerja. Mogoče bi pomagalo, če bi bila včlanjena v National Rifle Assosiation in se znebila parih tweety birdov, ki svoj dan začenjajo ob pol petih. Drugače sem pa zelo ok. Oh, don’t ask why…

Pic source

Miss Bond, thanx 4 the b…

You’re above the cool. You are Horatio Cane cool And yes, I still can’t get no sleep. I envy you.

Pic source

Ko začnejo padati domine je cel hudič. In ja, prav svinjsko slabo je vse skupaj. Kate Bush bi pa plezala tja gor. In Brian Molko takoj za njo. Fucking agents si telefone lahko vtaknejo nekam! Sons of bitches!

Pic source

Kevin Spacey. Pride na dneve in večere, ko je primerno zbijati si naraščajoč ego. Ko je treba izgovarjati besede počasi in razumljivo, nekoliko skrivnostno, vendar brez umikanja pogledov. Egotrip, ki utripa skozi njega je vedno podoben mini sproščanju oxytocina.

Look at me, jerking off in the shower… This will be the high point of my day; it’s all downhill from here.

Don’t worry, I’m not going to burst through your chest.

Funerals. Sex. Death. I’m gonna go out and play.

Fantasies have to be unrealistic. Because the minute- the second- that you get what you want, you don’t- you can’t- want it anymore.

I recall when our lives were unusual and electric. When we burned with something close to fire. But now we sway to a different rhythm. Lives lived without meaning or even directed hope. The passage of time measured only by loss.

Nekdo me je spomnil na nostalgijo iz osemdesetih, jaz pa sem se poslužila mnogo trših Alien Ant Farm, ki zadnje čase bolj stagnirajo kot ne. Ja, kitare so včasih povsem zadovoljivi inštrumenti. In če me še kdo vpraša, če sem v redu…Ja, sem! Kot cigareta v ustih Colina Farrella. Res.

Pic source

John Steinbeck je imel same globoke…In ker bi danes ravno praznoval rojstni dan. V podobi Cala Traska.

Pic source

Ok, manjka Fenster v telesu Benicia Del Tora. Fenster, še najbolj fizičen približek, ko je nerazumljivo treba razumeti do samega konca. V komičnem mrmranju, v redu. Modrooki McManus pljuva, ko kriči in pozna najbolj nevarno obsedenost z orožjem. Palčkastemu Hockneyju je vedno vseeno. Keaton rad guba čelo in premišljuje v neskončnost, čeprav je le ta že določena v neizbežnost. In Verbal Kint, ah ja. Perfektna iluzija za masko pohabljenosti, kratkega uma in počasnih pogledov.

Zaljubljena naklonjenost do tega filma traja že celo večnost. In vsake toliko časa imava jaz in kavč zelo intimno razmerje. Nobenih eksplozij, nobenih jokajočih najstnic, samo perfekten scenarij in perfektne besede, ki valovijo iz ust Spaceyja, Del Tora, Byrnea. Ni večjega užitka (ok, je, ampak stavek perfektno paše sem).

Leta 1995 smo se vsi spraševali, če je Kayser Söze resničen. Ko se njegova madžarska urbana legenda sprehodi čez trupla naravnost iz oranžnega ognja in njegovi dolgi lasje plapolajo kot najbolj razbesnjeno morje. Ne, ne obstaja in ja, obstaja kot ustno izročilo in fantazija najbolj inteligentnega filmskega lika do danes. Kajti, ko Verbal poravna patološko stopalo in prste na roki, je povsem jasno, da gre za psihološki fuck of the century.

And poof. Just like that, he’s gone…

Nothing amazes me anymore.

Pic source