The Painted Veil
20.12.2007

V resničnem svetu Naomi Watts sreča Lieva Schrieberja, se zaljubi in mu rodi otroka. No, recimo da je šlo nekako tako. V filmu neobrzdana, svobodnjaška Naomi spozna tihega Edwarda Nortona, se ne zaljubi in se poroči z njim. Recimo. Nasprotja se torej privlačijo ali ne? Ona, aristokratsko vzgojena in on, neočarljiv znanstvenik s predstavo o idealni ljubezni. Navidezna ustreznost, hitrost odločitev in pričakovana eksplozija čustev, oziroma katera ženska je še ljubila moškega zaradi njegovih kreposti?
Vsega je krivo kitajsko gledališče. Xiangsheng. Čudovit vsiljivec v podobi Schreiberja, ki postane vse, kar ženska išče. Strast, vznemirjenje, občutek ljubljenosti? Šanghaj postane tako vroč, da se čuti njegovo potenje, njene oči postanejo utrujene od skrivalnic in njegove obsedene od boleče izdaje. Maščevanje v obliki rajske pokrajine Guangxi se zdi kot Marquezova Ljubezen v času kolere. In je. Žalostna in neizogibna.
Potem pride začetek, ona ki se zave, da končno ljubi in on, ki je ljubil vseskozi. Med vrtenjem obrabljenih plošč, pitjem viskija in omedlevanjem. Njeni prsti pa se dotikajo klavirskih tipk tako omamno. Nato…reste avec moi. In tradicionalna A La Claire Fontaine. J’ai perdu mon amie, sans l’avoir mérité. Pour un bouquet de roses, que je lui refusais.






20.12.2007 ob '10:54 pm'
Hehe, s svojim srednješolskim znanjem francoščine sem razumel celo oba zadnja stavka. Dve leti prisluškovanja québécois namreč ne štejeta.
21.12.2007 ob '10:09 am'
I lost my beloved, without deserving it. For a bunch of roses, that I denied her.