Neverland

Pride in odide. Ta občutek, ko se zdi, da je preveč na kupu. Rdeče barve, ki mi ne ugaja, me straši, me premamlja. V pogled na moje. Ta obraz, ki prikimava nasproti mene in ukrivi čas vsaj za tistih nekaj sekund. Na koncu tebe je? Vonj v nosnicah, ki me slepo vodi do telesa, do izvora, do mojega. Tam se utopim. In tvoje roke, ki me vlačijo med prostori, pa vendarle tako nežno jemljejo dih z vsakim dotikom. Moj.

Na prstih stopal se ti smejim, da dosežem tvoje oči in te želim. Vsak trenutek, ko si nekje drugje, nekdo drug. Vedno v tvojih dlaneh in na tvojem telesu. Z nezaupljivim pogledom, ki razgalja moje laži, zaprtih oči in pomirjen od trenutka, ko prva kaplja dežja eksplodira ob beton. Prav smešno sem zaljubljena vate.

Peter Facinelli. Mož beverlyhillske Jennie Garth, s katero ima tri hčerke. Njegova najbolj razpoznavna vloga je še vedno v The Scorpion King, čeprav je bolj ugajal v Riding in Cars with Boys in v najstniški komediji Can’t Hardly Wait. Na televiziji je divjal v Fastlane in se umirjal v Six Feet Under.

Number: 34

V slovitem newyorškem Actor’s Studiu je bilo učencem igre naročeno, naj oponašajo kokoši med bombnim napadom. In ko so vsi brezglavo začeli skakati in kokodakati, je le Marlon Brando tiho legel na tla. Stella Adler ga je vprašala, čemu takšna interpretacija in Brando, car kot je bil, je odvrnil “I’m a chicken - What do I know from a bomb?”. Saj pravim - car.

Marlon Brando, eden prvih igralcev, ki je začel igrati po obliki “method acting” je še danes nekakšen sinonim za oznako absolutely fabolous. In my book, anyway. Newman, Pacino, DeNiro so ostanki te šole. Pa že nesmrtna James Dean (nežnejša oblika surovega Branda), ki je dobesedno živel po njegovem liku iz The Wild One in Marilyn Monroe, ki naj bi imela afero z njim. Čeprav se poraja vprašanje, s kom pa MM ni imela afere? Če odštejem Montgomeryja Clifta, ki je bil povsem straight gay. Oziroma absoluten phallus lover. Ampak to je že druga anekdota.

Zasebno je bil Brando precej čuden tič. Zagovarjal in boril se je za pravice ameriških Indijancev, se celo poročil z navidezno squaw, ki je bila v resnici čistokrvna Irka. Ah, what a mistaka to maka! Njegova biseksualnost ni bila nikoli pretirana skrivnost, če se le spomnim na fotografijo Brandove felacije, ki mi je skoraj iztaknila oko. Ja, vidi se vse, anatomija je…bom rekla - zanimiva, prepiri okoli verodostojnosti tega posnetka pa…bom rekla - ogromni. Hm. V družinski tragediji nastopata sin, ki je ustrelil hčerinega ljubimca, ona pa je posledično naredila samomor. Zapleteno, vem. Film The Bounty ga je okužil z ljubeznijo do Tahitija, bil je ponosen lastnik svojega lastnega atola in The Island of Dr. Moreu je bila kasneje ravno parodija nanj? Debelost je bila morda največja aberacija, kar si jih je privoščil. Coppolo je poslal v tri krasne med snemanjem Apocalypse Now, ker je zahteval njegov close up in si s provokacijo zaslužil 75.000 zelencev za dve besedi. Kurtz!Damn! Tako je vse poznejše vloge posnel v skorajda sedečem položaju (The Freshman, The Score, Don Juan DeMarco).

Kljub vsem cvetkam mu je treba priznati, da je ustvaril nekaj nepozabnih likov filmske zgodovine. Bil je osemkrat nominiran za oskarja, dobil ga je za On the Waterfront in za vlogo Vita Corleoneja v The Godfather, ki pa ga je zavrnil. Iz osebnih razlogov. So bili krivi Indijanci. Bil je (in bo) večni Stanley Kowalski, katerega še vedno želi igrati vsak wannabe, ki ima pet minut časa. Morda se mu je še najbolj približal Alec Baldwin, pa še njega bolj rešuje irska eksplozivna mentaliteta. Ampak, kudos. Stella je samo ena in bo samo na Brandovo kričanje prišla graciozno na plan. Ljubil se je v kultnem Last Tango in Paris na precej “nazoren” način (Get the butter!), meni pa so pokrivali oči in ušesa. Stvar naj bi bila fuj in fej, ampak človek edino tako vidi nekaj nešvabske pornografije sredi osemdesetih. Z desetletno zamudo. Bil je meni najljubši Christian Diestl v The Young Lions. Blond, zoprn, neusmiljen, sex bomb. In seveda, bil je Supermanov oči, kdo drug pa?!

“The horror…the horror…”

Mr. Ward in še ena seksualna perverzija. Black velveteen knows all the night spots in France. Black velveteens cat smells like strawberry kittens. Black velveteen always is ready to dance.

Source

John F. Kennedy Jr. John-John po domače. Sin legendarnega JFK-ja, po katerem je podedoval karizmo in letanje za krili. V njegovi little black book so bila imena Daryl Hannah, Madonne, Cindy Crawford, Sarah Jessice Parker, Brooke Shields itd. Bil je idejni vodja političnega mesečnika George. Umrl je leta 1999 v letalski nesreči, star 38 let. Uradno. Neuradno je bil kriv The Kennedy Curse

Number: 47

Zamudniško sem si ogledala zadnji del trilogije s Tomom Cruiseom in končno lahko rečem, da mi je drugi del še vedno najbolj ljub. Kajti prvi del se mi je zdel pretemen, zadnji pa…well, povsem odvečen in neizkoriščen.

Ethan Hunt, torej Cruise, je pripadnik IMF-a (Impossible Missions Force) in se v prvem delu potepa po slabo osvetljeni Pragi. Glavna ženska je Emmanuelle Beart, ki jo mimogrede zasenči fantastična Vanessa Redgrave, pomagača sta Ving Rhames in Jean Reno, bad guy pa sama glava IMF-a, Jon Voight. Posladki so uncredited Emilio Estevez, Kristin Scott Thomas, tematska glasba izpod peresa polovičke U2-jev in fenomenalna scena Cruiseovega binglanja na dveh vrvicah. Ja. Ethan Hunt postane moj najljubši agent.

Drugi del je zame neprecenljiv zaradi uncredited sodelovanja Anthonyja Hopkinsa in zaradi slow motion posnetkov, ki so jih vneto posnemali po Matrici. Ethan Hunt ima najboljšega frizerja na svetu (ali Cruise, kakorkoli že), ljubi se z mlačno Thandie Newton (če odštejem prizor tanga v rdeči obleki) in ima tokrat dva zoprna nasprotnika - Richarda Roxburgha, ki mu ga je posodila takrat še soproga Nicole Kidman iz avstralske naveze Moulin Rouge in Dougrayja Scotta, ki je neusmiljen bastard vse do konca. Najbolj seksi dodatka sta pesmi Limp Bizkit in Metallice. Ethan Hunt je še vedno moj najljubši agent.

Trojka se seli iz Berlina preko Vatikana v Šanghaj, akcijskih prizorov je toliko, da jim ne moreš slediti, film pa se vrti okoli “zajčje šape”. In ker je vse povsem nedorečeno, se Ethan sklene poročiti in kaos je neizbežen. Za glavnega negativca se izkaže Billy Crudup, Laurence Fishburne je napol statist, vmes mi ubijejo še Felicity (Keri Russell v svoji najbolj hard core vlogi) in Huntovo izbranko igra dvojnica Liv Tyler, neznana Michelle Monaghan. Vredno ogleda le zaradi Maggie Q, najlepšega Jonathana Rhysa Meyersa in diaboličnega Philipa Seymourja Hoffmana. Vse ostalo je pravljica. Ethan Hunt pa ups…zdrs s prvega mesta.

Katherine Heigl. Svojo kariero je začela ob Gerardu Depardieuju v komediji My Father the Hero in se prav simpatično upirala teroristom kot nečakinja Stevena Seagala v Under Siege 2. Potem je nesramno mrknila z radarja, vse do delno gledljive serije Roswell in se zaljubila v soigralca Jasona Behra. Po uspehu vloge Izzy Stevens v Grey’s Anatomy se počasi vidnejše pojavlja na filmskem platnu. Tako je zanosila v podpovprečnem Knocked Up in tako bo nevestina družica v prihajajočem 27 Dresses. Sedemindvajsetkrat, reva uboga.

Najprej je bila seveda knjiga in šele nato film. Ampak kdo bi vedel za Patricio Highsmith, kaj je počela leta 1955. Dežurni krivec je po pričakovanju itak samo eden. Jude Law. Ki je s tem filmom čez noč začel osvajati vse na dveh nogah. Pa še nominacijo za oskarja je fasal. Dickie Greenleaf, seksualna perverzija za oba spola.

Režiserja Anthonyja Minghella ljubimo od The English Patient naprej. Ljudje so lepi, porjaveli, sprehajajo nas po čudovitem Positanu, crkljajo s toplimi barvami in udarijo z dvoličnostjo človeške psihe. Tako hoče biti Matt Damon nekdo drug, ne ve točno, katera spolna usmerjenost mu je bolj pri srcu, postane blond in je predvsem one crazy motherfucker.

Jude Law osvaja platno samo v prvi polovici filma. Je čudovit, karizmatičen gigolo, katerega vsi obožujejo in medtem, ko razdaja svoje bogato seme po okoliških deklinah, je njegova edina napaka ta, da je preveč samovšečen. Kar ga seveda privede do…hm, izdatnega izločanja krvi. In ameriški naglas ga resnično naredi manj privlačnega. Euw.

Gwyneth Paltrow skoči iz ene skrajnosti v drugo in vsak dan bolj spominja na svojo mati Blythe Danner. V tem filmu jo težko gledam, ker je aristokratska, naivna koza. Bolj privlačno vlogo ima vsekakor Cate Blanchett, ki si za svojo vsiljivost zasluži klofuto ali dve, dobi pa slabšo kopijo Dickieja Greenleafa. Malce slabše se godi vedno odličnemu Philipu Seymour Hoffmanu in Jacku Davenportu, ki za odtenek pospešita krvni obtok in film spremenita v napet triler.

Knjige še nisem prebrala do konca, raje se vedno vrnem k Judeu in njegovemu prepevanju Tu vuo’ fa L’Americano. Pa tudi Matt Damon ni slab, ko prav ranjeno zavija tisti My Funny Valentine. Me je vsaj naučil besedila.

Vračam se v preteklo, v pozabljeno. In ko me pranje možganov ne dohiteva več, sledim zvoku vlaka, ki gre mimo mene. Pozabljeno? Nekje, morda, v podzavesti…kako že? Make love in a train cross-country… Zadaj pa Lennyjev vokal, tako vabljiv in zaspan. Zato si želim od tu, proč, naj gre dihanje mimo mene, skozi mene, vame. Vate.

Oded Fehr. Uf. Prvič povzročitelj slinjenja v puščavski fantastiki The Mummy, kot tetoviran in neustrašen Ardeth na svojem črnem vrancu. Nagnjen je k sequelom, mumija je seveda udarila še enkrat, pa Deuce Bigalow in Resident Evil, kjer je nazadnje skrbel za Millo Jovovich in Ali Larter. Naenkrat. Skupaj. Ahhh. Dana Delany je omedlevala ob njem v Presidio Med, sam zase pa v teroristični Sleeper Cell. In ko se nasmehne, povzroči majhno tahikardijo. Čisto zares.

Number: 37