Neverland

Lahko mi prekriješ oči. Me postaviš med stotine ljudi in jaz te bom našla. Vonjala te bom, z ustnicami na vratu, kjer tvoji prsti tako pogosto počivajo. In če iz tvojih ust pride šepetajoča netišina, bom na koncu tvojega najbolj seksi samoglasnika. Igraj se. Drzneje. Z mano.

Tom Sizemore. Moškim, kot je on, jaz pravim “dedec”. S klicajem. S precejšno podobnostjo kolega Michaela Madsena (fizično in po kul vlogah) je igral v nepozabnih filmih, še preden je sploh zaslovel (Born on the 4th of July, Point Break, Blue Steel). Devetdeseta so bila resnično njegova leta, ker njegov rezime poka od fenomenalnih vlog. True Romance, Wyatt Earp, Heat, Saving Private Ryan, Natural Born Killers in še in še. Po uspehu filmov Pearl Harbor in Black Hawk Down in po vrsti zasebnih afer je kvaliteta njegovih vlog nekoliko upadla. Madame Fleiss, fizično obračunavanje in vneta inhalacija angelskih substanc so ga spoznali z ameriškimi zapori. Ampak, never mind the bollocks, dedec je hud igralec.

Number: 46

Ah, naj bo danes po naše…

When you walk through a storm
Hold your head up high
And don’t be afraid of the dark
At the end of the storm
Is a golden sky
And the sweet silver song of a lark

Walk on through the wind
Walk on through the rain
Tho’ your dreams be tossed and blown
Walk on, walk on
With hope in your heart
And you’ll never walk alone
You’ll never walk alone

Glede na to, da mi je spal na roki in da me že cel dan boli kot hudič, mu bom pustila še, da me zvleče med knjige v Cankarja. Za kazen bom hodila za njegovo shakin’ that ass in si podzavestno vrtela tale seksapil na dveh nogah. Pa če bo užaljen ali ne, mene boli roka…

Ryan Kwanten. Avstralski blondinec, ki je zaslovel v domači Home and Away in se po prihodu v ZDA slekel za serijo Summerland. Svoj prav nesramno privlačen six pack je razkazoval cele dneve kot zagorel ženskar in meni ni bilo treba uporabljati Visine kapljic. Opazna filma sta Flicka in Dead Silence z Donniejem Wahlbergom, drugo leto pa namerava omamljati Mischo Barton v Don’t Fade Away.

Number: 31

Original soundtrack današnjega dne. Nekoliko pozabljena touched for the very first time v izvedbi Nje. Za moj večni nasmeh in seksi psihološka zlorabljanja. Posledica kavne droge, zmaličene budnosti v neusmiljeno sonce in Njenih govorečih ust. Feels so good inside…

Pa sva šli. Naša draga mati, z indijanskim imenom “šlasičezmojomedenico zapomnsito” in jaz sva že dva tedna načrtovali pustošenje po trgovinah, ker je treba nakupiti čimveč šare za še več kopičenja. Zataknilo se je že pri kobacanju v avto, ker je menda svinjsko mrzel. Ja, najdražja, vem. Na povsem enak način vedno šokiram svojo zadnjico, ko se moram ob petih zjutraj z nasmeškom odpeljati v službo. Prižgem gretje, pa ji preveč piha. Pošljem vsakega drugega penzionista v dotične spolne organe. Moraš res tako preklinjat, me vpraša nežno. Čutim, da prihaja psychological twist…Aha, vidim jih, te obtožujoče oči, zaradi katerih se nasmehnem z najboljšo imitacijo Popajeve Olive. In kakšna glasba je to, ne slišiš motorja, če ti vse razbija. Ja, mami. Nabija, nabija. Lajk ej vrdžn, najdražja, ob tebi se vedno počutim tako nedolžno…

Nakup rožic se sprevrže v perverzno ogledovanje vsega, kar se sveti in spominja na bližajoče praznične dni. In medtem, ko meni v glavi odmeva zelo znana mantra “o, fak, o šit”, se mati vrne s tono zelenja in ji manjka samo še Tarzan, ki bi jo odnesel s tal in zapiskal svoj zmagovit samoglasnik. Prosim te, odidiva od tu, ker bom dobila napad astme. Saj je nimaš, mi reče pri blagajni. Ampak meni se zdi, da jo lahko fašem in ti bom naredila sceno. In sploh veš, da so dihalne vaje pri oživljanju po novem v razmerju 1 proti 15 in ne več 2 proti 5? Ne? I rest my case.

Sledi kozmetika. Uf. Kje so kisikove bombe, ko jih potrebuješ? Medtem, ko se sprašujem, kaj točno mi manjka, je nakupovalni voziček že napol natovorjen. Mati kot tornado divja med policami, vmes zamenja stran trgovine, se izogiba drugim kupovalcem kot Vreni Schneider med slalolom svojega življenja in skoraj napiše disertacijo o učinkovitosti laka za nohte. Long lasting my ass, zamomlja izpod naočnikov. Džizas, mami! Pri cukrih jo vprašam, ali se ji zdim bolj človek, ki bi jedel Smarties ali m&m’s. Vem, tale je psihološki presežek, za samega Freuda. Torej, otrok moj, ti si bolj za Haribo. Ti mater, pa res! Haribo macht kinder froh. Moja mati je res genialna.

Pri poslavljanju mi pričakovano reče, da sem smotana, ampak da ima rada vse svoje smotane otroke. In jaz se režim, ker je naša mati moja lubica. Četudi mi hoče podtakniti tisto grdo zelenje ob najmanjši priložnosti. Ni šans, najdražja!

Michael Vartan. Še ena moja šibka točka, francoski moški namreč. Še preden je postal svetovno znan kot Michael Vaughn v Alias, se je muzal okoli Gwyneth Paltrow v The Pallbearer in Drew Barrymore v Never Been Kissed. Madonno je živciral v The Next Best Thing, Robinu Williamsu pa povzročil živčni zlom v One Hour Photo. Ko ga je Jennifer Garner zamenjala za Bena Afflecka, je bilo konec tudi Aliasa. Monster-in-Law je bil katastrofalen, prav tako so po sedmih epizodah zradirali njegovo serijo Big Shots. Glede na njegov izgled njegova kariera ne bo ravno trpela, še vedno pa se lahko vrne k igranju hokeja.

Number: 39 

Danes se bova igrala Benicia in…torej, mene

By Francis Bacon, leto 1967. Navdih je dobil pri T.S. Eliotu iz pesmi Waste Land, mene pa je presenetil včeraj na steni spalnice Holly Hunter v filmu Home for the Holidays. Bacon, pa ne istoimenski filozof, je bil irski slikar samouk in je užival življenje precej podobno njegovemu slikanju. Figurativno.