Neverland

Včeraj je bil najbrž najbolj naporen dan po novoletni zabavi iz leta 1998. Jaz že vem, zakaj. Moja meglena prisotnost na delovnem mestu je pravzaprav razveseljevala sodelavce, ker nisem govorila (beri = nadirala folk) zaradi svojega eklektičnega značaja. Polastila se me je neka čudaška utrujenost, ki je kot po murphyjevsko nastopila ravno takrat, ko bi morala biti moja storilnostna krivulja nekje v višavah. Ampak, glej ga hudiča, gospodična je nekoliko graciozno utrujena.

In ko se je ura kot po naročilu vrtela bolj nazaj kot naprej, sem po petintridesetih pussy kavah (češpljeva voda iz lokalnega avtomata) oddala svoj prstni odtis in oddivjala iz službe v nove dogodivščine. Čakal me je namreč obisk v najbolj gejevski avtomehanični delavnici, kamor sem odpeljala svojega leva po zimsko obutev.

Sumljivo umazani in od olja umazani moški so me pravzaprav vedno privlačili (Freud bi imel na to pripravljeno kakšno perverzno opazko). Vstopim torej, kot oblaček iz Perwollove reklame med štiri (kolikor sem jih sprva uspela našteti) človeške “šraufncigerje”, ki pa sploh ne trzajo name. Prišla sem zamenjat gume? Ja, in? Dobim odgovor od najbolj mastnega - predvidevam, da je alfa volk delavnice. Boste čakali? Aha, pa še trikrat se bom zavrtela okoli droga, če želiš! Odmeva v moji glavi, v resnici pa samo prikimam kot užaljena princeska. Med čakanjem opazim, da so stene prazne ali pa samo okičene z reklamami za olja in druge mastne avtomobilske zadeve. Nobenega koledarja z golimi ženskami, kot je bilo to značilno za delavnice/garaže naših fotrov v 80.-ih. Nobene Carmen Electre, ki si s prstom vrta po ustih?! Ah, ta dandanašnji dolgčas.

In ko odhajam, se mi zdi, da se je brenčanje tipov okoli mene podvojilo in da jih kar naenkrat ni samo štiri, ampak vsaj sedem in vsi stojijo okoli mojega avta, kot da je nekakšen hud prasec od Benza. Odločam se še, kateri je najbolj umazan od njih, kateri najbolj simpatičen in kateri bo najbolj odkimaval z glavo, ko bom rinila iz delavnice. Izgledajo kot Village People, nekoliko manj gejevski, ampak vseeno…Jaz pa z najbolj belim nasmehom kar jih premorem in po gasu. Domov, da pozabim, da grem spat in da se ne ubadam več z nagicami in vprašljivimi geji vsaj do spomladi. Damn!