Neverland

Kaj početi na dan, ko se premakne ura in je ob treh že (skoraj) tema?!

• lahko bi pobrisala prah s polic, pa me je strah, da dobim astmo - sploh pa se mi ne da, ker sem 2lazy in nimam potrpljenja za toliko polic
• lahko bi gledala tv, kjer vrtijo resnične zgodbe/narodnozabavne veselice/kako se parijo živali/ponovitve rokometa iz leta ‘82/priredbe Jackie Collins/monodrame slovenskega gledališča (medtem, ko se ob 23.55 običajno vrti kakšen dober film - očitno le za ljudi brez obveznosti, šole, službe ali življenja nasploh)
• lahko bi šla na sprehod (nazadnje sem šla leta 1993?), pa nimam rudarske čelade s svetilko za tole popoldansko temo in imam še vedno hipohondrično vročino od včeraj
• lahko bi poklicala babe, pa najbrž vse dojijo oz./ali travmirajo, kako mi zavidajo moj goli prstanec, čvrsto rit brez pomarančaste kože (na katerem planetu že?!) (kure, same stupidne kure!)
• lahko bi si šla skuhat kavo…aaa, ta pa sploh ni tako neumna - če mi ta vikend ne pripadata seks in rokenrol, mi pa vsaj Droge Portorož
• lahko bi počistila notranjost avta, ker je razvil nenavadne modne dodatke tekom zadnjih poti, ampak zunaj je tako mraz, da sem čisto preveč graciozna za predčasno pokanje kože
• lahko bi sanjarila, kaj vse bi si nagrabila v Ikei za moj (domišljijski) flat, pa vsaj še nekaj ur zavračam idejo, da bi bila slabe volje - to šparam za zvečer, ker je treba jutri v kapitalistične vode - yippee-ki-yay, motherfuckers!
• lahko bi pogrešala njega, pa ga ne bom!!!

Zato mi ne preostane, da delam tisto, kar znam najbolje - absolutno nič. Paše. Idejo mi je pa itak dala Vesna.