Neverland

Luc Besson je genij že od filma Subway naprej. Tu sploh ni dileme. In vsake toliko časa mu še uspe posneti povsem mini film, ki ima vse, kar ti srce poželi.

Rie Rasmussen je Angel-A, dobesedno tisto bitje s krilci, ki v svoji danski, manekenski podobi pride na zelo zanimiv način reševat zgubljenega Jamela Debbouzeja. Ki je btw fantastičen igralec.

Medtem, ko drug drugemu lažeta kot pes teče, se stvari postavijo na svoje mesto, ker ima Angel-a nenavadno agresivne metode prepričevanja, ki Andreju (Debbouze) pomagajo v njegovem prevarantskem, nepomembnem življenju. Spotoma ga še nauči ljubiti samega sebe. Z ogledalom pred seboj in s solzami v očeh, ki se mi zdi, da je najlepši prizor v filmu.

Posledična zaljubljenost v platinasto pobarvanega angela je seveda neizbežna. Besson si morda sposodi nekaj malega od Wendersa. Le konec je…hm, nekoliko drugačen. Čudovit film.