Neverland

Pravzaprav nisem slabe volje. Niti žalostna nisem. Samo psihološko lena. V zraku vonj po vročini, ki prihaja, meni pa srce utripa prehitro. Priprave na dolgo, vroče poletje. In spomini na njegov zagorel obraz, ki me gleda skorajda posmehljivo. Čudovit moški primerek.

Morda se bojim, da mi ne bo uspelo ukrotiti te vrtoglavice in da bom vsak čas bruhnila v smeh. Čas teče. Tak otrok sem, kljub temu, da moja leta kažejo obratno. Nekoliko nezrela. Kot ona, ki me je spravljala v obup. Ob njej sem čutila celo paleto čustev, od uničujočega prezira do absolutne ljubezni. Ona se je samo nasmihala, kot se otroci pač nasmihajo. Baby Gia. Če bolestno hrepeniš po ljubezni in ko te nekdo celo res ljubi, ti pa ga odrivaš od sebe. Ker pač nisi sposobna ljubiti niti sebe.

Gia je urbana legenda. Mrtva. In vseeno čuti še vedno več, kot boš ti kdarkoli. Tvoje oči niso samo prazne, ampak tako mrtve, da se jih bojim.