50 odtenkov blata

1.03.2015

Knjigo sem dobila za rojstni dan pred dvema letoma in jo prebrala v krohotu, še dobro se spomnim, kako sem ob enajstih zvečer razlagala vsebino pogodbe med Anastasio in Christianom moji dragi bambi, ki je mislila, da sem si elektrode za bradavičke in analni fisting izmislila kar sama. Ne, jaz si seksualni sadizem še vedno definiram s filmom Basic Instinct, ok, kjer gre za ekstremni, definitivni seksualni sadizem, ker podrejeni seksualni partner pač izgubi življenje. Ampak, če smo generacija X odraščali v smislu »ko je vojna, je vojna za vse«, se mi zdi šeškanje v postelji skoraj pedofilska poteza, sploh pa, da ne govorim o »sugar daddy« stereotipu. Če je moški bogat in ti kupi rdečega audija, pač podpišeš še tako neumno pogodbo, v kateri je dovoljeno, da te lahko nekdo premlati pod pretvezo seksualnega užitka. Like, not! In glede na to, da sem ugotovila, da skoraj nihče iz generacije rojene proti koncu osemdesetih ni videl Sharon Stone v svoji najbolj prepoznavni vlogi ali vsaj kultnega prizora z razkazovanjem »bobra«, resnično ne bi predlagala, da si preberejo vsaj nekaj boljšega v smislu S&M zadovoljitve, ki ne vključuje zblefiranega leta s helikopterjem in igranja na klavir. Rdeč audi, resno? Bljak.

Leta 2000 so po knjižni predlogi Davida L. Lindseyja posneli film Mercy, ki se malce bolj pogumno poigra s tematiko sadizma in mazohizma, film je sicer podobno blato kot 50 odtenkov, pa vendarle tako slaba knjiga vseeno ni bila, ker bi se E.L. James zlahka naučila, da se seksa nikoli ne sme mešati z absolutno romantiko. 50 odtenkov, kot sem brala odzive z neta, je v moških očeh najbolj zanimiv v prizoru, kjer se Anastasia nahaja v trgovini z orodjem, v tistem ameriškem Merkurju, kjer so še izvijači in francoski ključi bolj zanimivi kot gola telesa. Potem se za »normalnega« moškega zgodba načeloma konča. Ženska mnenja so bolj deljena. Za vse tiste, ki smo v poznih tridesetih, definiramo odnos med Anastasio in Christianom kot absolutno »doktor roman« blato, ki smo ga morda prebirali na plaži v Poreču kakšnih petindvajset let nazaj, medtem pa ravno punce rojene v teh petindvajsetih letih dejansko še uspejo najti romantiko v določenih odsekih knjige ali filma. Morda se kakšni deklici še zdi privlačno, da ji objekt poželenja reče »pojdi stran od mene, ker nisem dober zate«, večina žensk, ki ima IQ nad sobno temperaturo, pa si dejansko malce bruhne v usta, ker bi si za takšen stavek vsakdo zaslužil legendarno brco v rit s strani Formanovega fotra.

Jamie Dornan je popolnoma zgrešena izbira za Christiana, if you ask me, pa je fant prav privlačen v oglasih za Calvina Kleina. Trenutno ga gledam na HBO-ju v nadaljevanki The Fall, igra popolnega kmetavzarja in se mi zdi, da je tisočkrat bolj privlačen kot njegov letentno homoseksualni, frigidni mizogin Grey. Jaz si v tej vlogi še vedno najbolj predstavljam Christiana Balea, ki je ravno pravšnji psihopat, da bi iz Dakote Johnson izbil še najbolj skrit »melaniegriffithdonjohnson« kvazi zvezdniški gen, pa mi je punca neverjetno simpatična, ker sem jo predhodno pogledala v Date and Switch in bi jo človek kar objel, ker ima tako nežen glas. In kar je še bolj smešno, da je v videu Earned It kanadskega raperja The Weeknd prav neverjetno seksi, ker mi je moral moj najdražji zapreti usta, ko sem jo videla viseti s stropa. Ja, what the fuck was that?! Posledično mi je ta komad nastavil na telefon za zvonenje, v primeru, da mi ne bi šlo kdaj preveč na otročje (kar je sicer dobrodošlo, ker tudi ob resnih pogovorih vedno najprej pomislim na riti).

Tako, da ja.

P.S. – In jaz vidim vijoličasto in zlato in zaradi tega menda spadam v le šest odstotkov svetovne populacije, ki imamo očitno še hujše probleme kot skregani črno/modri vs. belo/zlati.

  • Share/Bookmark

I no longer…

23.11.2014

Včasih človek potrebuje več časa, da filtrira vse, kar se dogaja okoli njega. Meryl Streep je odprla usta namesto mene in vse, kar je zapisano v njeni izjavi, bo moja mantra v prihajajočem času. Nekoliko podaljšan “fuck off” je to.

  • Share/Bookmark

Bin, 37

10.11.2014

Won. Ali Won Bin, ne vem točno, kaj je tu ime in kaj priimek. Sicer mu je v resnici ime Kim Do Jin in je južnokorejski igralec. Njegova filmografija mi je približno tako blizu kot kvantna fizika, kar pa še ne pomeni, da ne bom nikoli pogledala kakšnega njegovega filma. Eno leto je obvezno služil v vojski in bil častno odpuščen, od leta 2007 pa je korejski ambasador pri Unicefu.

  • Share/Bookmark

Collin, 29

9.11.2014

Baja. To čudovito visoko bitje, ki prihaja iz Michigana, je igral konja (ja,konja) Harryja Potterja (ups, Daniela Radcliffa) v igri Equus in se potem še stiskal z meni ljubim Sebastianom Stanom (ki je btw v drugem Captain America perfektno zloben) v nadaljevanki Political Animals s Sigourney Weaver. Mini vloge si je prislužil v filmih The Producers in Across the Universe. Po Adamu Cooperju je edini profesionalni plesalec, zaradi katerega mi zna zaškripati srce.

  • Share/Bookmark

Seth, 41

26.10.2014

MacFarlane. OK, če se na Foxu zaporedoma vrtijo The Simpsons in Family Guy, potem se ne dvignem s kavča niti za sekundo. In mislim, da je večini ljudi na svetu najbolj všeč Sethova imitacija Stewieja Griffina. Prvič, ko sem ga videla in slišala, sem se režala vsaj še uro zatem. Potem je posnel še Teda, katerega drugi del prihaja naslednje leto in pa vestern ekskurzijo A Million Ways to Die in the West s Charlize Theron. Njegovega vodenja oskarjev nisem gledala, sem pa na youtube pokukala po gostovanju SNL-a in se zadržala pri oponašanju Stewieja. Menda je sprehajal Daenerys Targaryen, blah, Emilio Clarke.

  • Share/Bookmark

Antony, 39

25.10.2014

Starr. Novozelandski igralec je najbolj poznan po vlogi v Banshee in je edina nadaljevanka na HBO, za katero se mi ne sanja, o čem gre, ker si nisem ogledala niti enega dela. Tako kot večina igralcev iz Avstralije in Nove Zelandije, je zaigral v Xeni in Herculesu in domačemu občinstvu postal najbolj poznan po seriji Outrageous Fortune. Med filmi sta mi poznana le komedija Without a Paddle in biografija The World’s Fastest Indian z Anthonyjem Hopkinsom. Bi pa definitivno rada videla Wish You Were Here.

  • Share/Bookmark

Oliver, 28

24.10.2014

Jackson-Cohen. Angleški igralec s francoskimi koreninami je nekoliko bolj svetlolasa kopija Jakea Gyllenhaala, no worries, jaz bi zlahka oba crkljala doma. Prvič sem ga videla kot zanimivo prijateljsko izbiro Drew Barrymore v filmu Going the Distance, v katerem se je krava, raje odločila za miniaturnega Justina Longa (ki trenutno sprehaja Amando Seyfried, kar je meni še sedaj nerazumljivo), žal pa v poplavi tipov, med katerimi je izbirala Anna Faris v What’s Your Number? si ne morem priklicati njegovega obraza. Igral je v že odpovedani nadaljevanki Dracula in trenutno dela družbo Jeremyju Pivenu v Mr. Selfridge. Čaka me še The Raven z Johnom Cusackom in prihajajoči Despite the Falling Snow s čudovito Antje Traue. Njegova mama je modna oblikovalka Betty Jackson, ki je oblačila Patsy in Edino v Absolutely Fabulous.

  • Share/Bookmark

John, 33

22.10.2014

Boyd. Prvič mi je padel v oko v odlični biografiji The Notorious Bettie Page, potem se je rad naslanjal na Kieferja Sutherlanda v 24 kot Arlo Glass (“Who’s Jack Bauer?”) in nato še v Touch. Vmes je bil del Affleckovega ansambla v filmu Argo in posnel par delov Bones. Lady in the Water je bil čudaški film, pa sem zelo naklonjena Bryce Dallas Howard. Z igralko Nicole Vicius ima sina.

  • Share/Bookmark

Nathan, 45

21.10.2014

Anderson. Igralec, ki svojo celotno kariero preživlja skozi epizodna gostovanja v vseh možnih serijah. Začel je v kultni Murphy Brown in je do danes njegova zadnja vloga v The Young and the Restless. Njegov čudovit nasmeh pa se je dalo videti v Pacific Blue, Mad Men, Felicity, The Division, Bones, Joey in še joj ogromno tega. Najprej sem mislila, da je on tisti Nathan, ki je v resnici poročen s tisto krasno blondinko v Criminal Minds, pa gre za xy tipa. Sam je poročen že drugič in ima dva bejbija.

  • Share/Bookmark

(Y)

20.10.2014

Sem se zadnjič znašla v našem dvigalu s tremi otroci, bi rekla da so bili vsi stari pod pet let, na pogled kopija von Trapp otročajev, v resnici pa satanovo seme. Na vsak način so drug za drug hoteli pritisniti na alarm, mami, poglej, mami, jaz bom, mami, zakaj ne smem, mami, mamiiiiiii… In mami, zombi na novodobnih drogah (predvidevam, da je šlo za antidepresive in anksiolitike) je mirno opazovala kričanje in piskanje in skakanje, fantek me je po nesreči pohodil in sem se začela režati kot sto mater, ker se v zadregi vedno začnem režati, res imam čuden odziv na stresne situacije, to mi pravijo vsi, ki me poznajo. So me vsi štirje pogledali, kot da bi jim ugasnila televizijo med gledanjem backa Jona (menda je to debilni slovenski prevod Shauna) in sem si v sekundi zaželela, da bi jebeni alarm začel žvižgati sam od sebe.

Da bi si spraznila glavo, sem šla kasneje na tek in se je nebo še odločalo, če bi pljuvalo sramežljivo ali konkretno, je bil mir tja do Šuštarjevega nabrežja, potem pa se je resnično odprlo. Medtem, ko so mi kaplje dežja vztrajno visele z nosne konice in se niso vdale niti zakonom težnosti in gibanja, se mi je zdelo, da me vsak mimoidoči pod dežnikom skuša opozoriti, da mi visi smrkelj iz obeh nosnic, jaz pa se nisem vdala vse do trafike s kostanjem, ki jo je ata v modri halji postavil par dni nazaj. Nos sem si obrisala kot dama in ne kot fuzbaler, da bo jasno.

V bistvu sem vso pot premišljevala o tem, kako bi spremenila svoje obnašanje, da bi bilo sprejemljivejše za okolico, ker smo šli pred mesecem na zanimivo izobraževanje za mentorje, ki imamo vsako leto opravka s študenti, ki pricapljajo na vaje v začetku novembra in potem meglijo vse do konca spomladanskega semestra. Namreč, v teh težkih časih imamo opravka z generacijo Y in ta generacija ljudi ima od drugih nekoliko drugačna pričakovanja. Menda verjamejo v demokracijo in enakopravnost, govorim izključno v odnosih mentorja-študenta, pričakujejo sistem nagrajevanja, obsojajo avtoriteto in so sploh zelo odprta, inteligentna bitja. Potem smo imeli čast prebrati par izsekov iz magistrske naloge enega izmed pripadnikov generacije Y in ne lažem, dvorana dvestotih ljudi je skoraj umrla od smeha (nekateri od gnusa), ker kljub dejstvu, da je bila naloga predstavljena strokovno, je bil njen avtor očitno nepismen in bi ga morali po zdravi pameti nagnati nazaj v osnovno šolo, kjer bi se morda naučil slovenskega jezika, kot se spodobi.

Ker sama spadam v generacijo X, torej sem odraščala ob travmiranju Ethana Hawkea in se točno spomnim, kje sem bila, ko je umrl Kurt Cobain, kaj sem jedla, ko je umrl River Phoenix in s kom sem govorila po telefonu, ko sta padla dvojčka v New Yorku, mi je še v tem trenutku smešno, da bi morala tridesetletnike plus/minus držati za roko, ker se pač bojijo čustev, reakcij, kritik drugih ljudi. Priznam, najbolj seksi moški pripadajo generaciji Y, ker dejansko verjamejo v svoje lastno blefiranje z neverjetno resnobo. Temu jaz rečem povsem nova stopnja samozavesti. Naključje je hotelo, da sem šla z ypsiloncem pred dnevi na sushi in izkusila to “samozavest”, ker se je prvič zmotil pri razlikovanju med makijem in sashimijem in nato v razlaganju zdravega kapitalizma povsem zardelo pogledal natakarja, ki je pred njega postavil račun. Ne, gospod natakar, bom kar jaz plačala. Imam samo še dvajset let do pokoja.

Mogoče bi morala jaz enkrat v polnem dvigalu zagroziti s pritiskom na alarm, ker sem pač na trenutke otročja in ker se mi jebe, mogoče ne bom dobila kinder jajčka, ko me bo mama peljala v trgovino, big fucking deal in morda si naslednjič res obrišem nos kot Prosinečki, da bo občinstvu zadoščeno in naslednjič direktorju pokažem fakiča, ker v službenem času ne smem na facebook. Včasih je Y samo nepopoln X. Šele potem bi Justina Bieberja za predsednika, ane? Ja.

  • Share/Bookmark