Nathan, 45

21.10.2014

Anderson. Igralec, ki svojo celotno kariero preživlja skozi epizodna gostovanja v vseh možnih serijah. Začel je v kultni Murphy Brown in je do danes njegova zadnja vloga v The Young and the Restless. Njegov čudovit nasmeh pa se je dalo videti v Pacific Blue, Mad Men, Felicity, The Division, Bones, Joey in še joj ogromno tega. Najprej sem mislila, da je on tisti Nathan, ki je v resnici poročen s tisto krasno blondinko v Criminal Minds, pa gre za xy tipa. Sam je poročen že drugič in ima dva bejbija.

  • Share/Bookmark

(Y)

20.10.2014

Sem se zadnjič znašla v našem dvigalu s tremi otroci, bi rekla da so bili vsi stari pod pet let, na pogled kopija von Trapp otročajev, v resnici pa satanovo seme. Na vsak način so drug za drug hoteli pritisniti na alarm, mami, poglej, mami, jaz bom, mami, zakaj ne smem, mami, mamiiiiiii… In mami, zombi na novodobnih drogah (predvidevam, da je šlo za antidepresive in anksiolitike) je mirno opazovala kričanje in piskanje in skakanje, fantek me je po nesreči pohodil in sem se začela režati kot sto mater, ker se v zadregi vedno začnem režati, res imam čuden odziv na stresne situacije, to mi pravijo vsi, ki me poznajo. So me vsi štirje pogledali, kot da bi jim ugasnila televizijo med gledanjem backa Jona (menda je to debilni slovenski prevod Shauna) in sem si v sekundi zaželela, da bi jebeni alarm začel žvižgati sam od sebe.

Da bi si spraznila glavo, sem šla kasneje na tek in se je nebo še odločalo, če bi pljuvalo sramežljivo ali konkretno, je bil mir tja do Šuštarjevega nabrežja, potem pa se je resnično odprlo. Medtem, ko so mi kaplje dežja vztrajno visele z nosne konice in se niso vdale niti zakonom težnosti in gibanja, se mi je zdelo, da me vsak mimoidoči pod dežnikom skuša opozoriti, da mi visi smrkelj iz obeh nosnic, jaz pa se nisem vdala vse do trafike s kostanjem, ki jo je ata v modri halji postavil par dni nazaj. Nos sem si obrisala kot dama in ne kot fuzbaler, da bo jasno.

V bistvu sem vso pot premišljevala o tem, kako bi spremenila svoje obnašanje, da bi bilo sprejemljivejše za okolico, ker smo šli pred mesecem na zanimivo izobraževanje za mentorje, ki imamo vsako leto opravka s študenti, ki pricapljajo na vaje v začetku novembra in potem meglijo vse do konca spomladanskega semestra. Namreč, v teh težkih časih imamo opravka z generacijo Y in ta generacija ljudi ima od drugih nekoliko drugačna pričakovanja. Menda verjamejo v demokracijo in enakopravnost, govorim izključno v odnosih mentorja-študenta, pričakujejo sistem nagrajevanja, obsojajo avtoriteto in so sploh zelo odprta, inteligentna bitja. Potem smo imeli čast prebrati par izsekov iz magistrske naloge enega izmed pripadnikov generacije Y in ne lažem, dvorana dvestotih ljudi je skoraj umrla od smeha (nekateri od gnusa), ker kljub dejstvu, da je bila naloga predstavljena strokovno, je bil njen avtor očitno nepismen in bi ga morali po zdravi pameti nagnati nazaj v osnovno šolo, kjer bi se morda naučil slovenskega jezika, kot se spodobi.

Ker sama spadam v generacijo X, torej sem odraščala ob travmiranju Ethana Hawkea in se točno spomnim, kje sem bila, ko je umrl Kurt Cobain, kaj sem jedla, ko je umrl River Phoenix in s kom sem govorila po telefonu, ko sta padla dvojčka v New Yorku, mi je še v tem trenutku smešno, da bi morala tridesetletnike plus/minus držati za roko, ker se pač bojijo čustev, reakcij, kritik drugih ljudi. Priznam, najbolj seksi moški pripadajo generaciji Y, ker dejansko verjamejo v svoje lastno blefiranje z neverjetno resnobo. Temu jaz rečem povsem nova stopnja samozavesti. Naključje je hotelo, da sem šla z ypsiloncem pred dnevi na sushi in izkusila to “samozavest”, ker se je prvič zmotil pri razlikovanju med makijem in sashimijem in nato v razlaganju zdravega kapitalizma povsem zardelo pogledal natakarja, ki je pred njega postavil račun. Ne, gospod natakar, bom kar jaz plačala. Imam samo še dvajset let do pokoja.

Mogoče bi morala jaz enkrat v polnem dvigalu zagroziti s pritiskom na alarm, ker sem pač na trenutke otročja in ker se mi jebe, mogoče ne bom dobila kinder jajčka, ko me bo mama peljala v trgovino, big fucking deal in morda si naslednjič res obrišem nos kot Prosinečki, da bo občinstvu zadoščeno in naslednjič direktorju pokažem fakiča, ker v službenem času ne smem na facebook. Včasih je Y samo nepopoln X. Šele potem bi Justina Bieberja za predsednika, ane? Ja.

  • Share/Bookmark

Niall, 34

20.10.2014

Matter. Kanadska verzija Alexa O’Loughlina, if you ask me. Zaigral je v stripovski priredbi Watchmen,bil lep v novejšem Melrose Place in gostoval v Warehouse 13, ki je bil meni strašno všeč. Najbolj znan je po nadaljevankah Eureka in Primeval: New World. Trenutno snema televizijsko verzijo Constantine, katerega je na filmskih platnih pred leti upodobil Keanu.

  • Share/Bookmark

Daniel, 31

17.10.2014

Booko. Ima ravno pravšnje telo za igranje vakuma. Gostoval je v Perception, Shameless, Numbe3rs in The O.C. Njegovi filmi so šli večinoma vsi direktno na video, celo njegova pojava v The Hunger Games (ne vem, v katerem delu) je uncredited. Zaročen je z miss ZDA.

  • Share/Bookmark

Inside Llewyn Davis

16.10.2014

Oscarja Isaaca sem prvič slišala peti v filmu 10 Years s čudovito pesmijo Never Had, iz katere se spominjam le omembo rumenih čevljev, ki jih je nosila Kate Mara. Preskok v svet bratov Coen pravzaprav sploh nisem pogrešala, ker me njuna filmografija nikoli ni pritegnila dovolj, da bi si fanatično ogledala vse po Fargu (do Farga sem bila kar zvesta), ker pač tako dobrih filmov na žalost ne znata več snemati, if you ask me. Najbrž se jima je ustavilo tam sredi devetdesetih in Inside Llewyn Davis sem preživela bolj izven kot znotraj njega. Folk glasba? Ne, hvala. Stvar okusa. Socialne revolucije si lahko zaradi mene večina ljudi vtakne globoko tja, kamor sonce nikoli ne posije.

The Death of Queen Jane je precej neumna pesem, če res poslušam besedilo, vendar se je idealno prilegla kratkemu soočenju Isaaca in F. Murrayja Abrahama, ki si je zaslužil oskarja v Amadeusu, neglede na vse pripombe, ki jih berem že vsa ta leta. In se tam svaljkajo še tisti temnolasi tip iz že utrujajočih Girls (ker vsak teden res ne želim videti jošk Lene Dunham), Adam Driver mu je ime in je svinjsko precenjen pezde, pa Garrett Hedlund, ki še vedno igra Neala Cassadyja iz On the Road, ima super glas, ki ga na žalost zaradi skopega scenarija uporabi zelo malokrat, je Justin Timberlake, ki zna peti in je kosmat in je sploh prijeten dečko in John Goodman, ki ni tako simpatično siten kot v filmu The Big Lebowski in je Carey Mulligan, ki je na začetku sploh nisem prepoznala, ker preklinja približno tako pogosto kot Jay v Dogmi.

Glasba je vodilo filma, ki zna biti realistično žalosten, je podirajoča iluzija se prebijajočega glasbenika,ki bi, pa ne more, ki je bil in ni več. Tisto lov za pobeglim mačkom je le metafora za življenje, ki mu poskuša slediti in resno, ko ga tisti oranžen mačkon pogleda z avtomobilskega sedeža, je kot, da brata Coen zanalašč drezata v moje solzne žleze. Fuck, no.

  • Share/Bookmark

Jeremy, 34

16.10.2014

Jackson. Njegov Hobie Buchanon je trajal par sezon, dokler se David Hasselhoff ni naveličal in je serijo Baywatch razširil v vse možne smeri, mi pa smo enostavno nehali gledati. Jeremy se je potem trudil z glasbo in posnel celo dva albuma, ki so ju kupili morda trije ljudje v Nemčiji, se kakšen teden sprehajal s Pamelo Anderson in potem postal odvisen od steroidov. Njegove slike na netu so na trenutke prav grozljive, ker spominja na lutko/silikon/dragqueen. Slabi dve leti je poročen.

  • Share/Bookmark

Dominic, 45

15.10.2014

West. Včasih ga ujamem v odlični nadaljevanki The Hour z Benom Whishamom, je pa najbolj znan po glavni vlogi v The Wire, ki sem jo gledala menda nekoč kakšne pol ure, ker me je zmotil en tip, kateremu se je preveč svetila pleša. Kar sem Dominica gledala, večinoma igra sitne in dvolične like, bil je pacek v Mona Lisa Smile, Johnnyju Englishu 2, da ne omenjam, kaj je storil moji Leni Headey v 300! Hm, igral je v Chicagu, žal se ne spomnim niti filma, kaj šele njega. Stalno ga menjam z Dougrayjem Scottom, čeprav si nista podobna niti za pikico, ima pet otrok in “dylan walsh” čelo.

  • Share/Bookmark

Max, 26

14.10.2014

Thieriot. Bivši GAPov model, ki se ga vsi spominjamo iz komedije The Pacifier ob Vinu Dieslu, je danes že poročen gospodič in snema kar zanimive filme, med katere štejem prezrta Foreverland in Disconnect. Iz Chloe se ga niti ne spominjam, še manj pa kot mlajšo verzijo Haydena Christensena v Jumperju. Mislim, da si želi na vsak način uničiti predhodno podobo svetlolasega fantka (kot nekoč Leonardo DiCaprio, ki se sedaj sprehaja poraščen in rejen), kar mu zelo dobro tudi uspeva. House at the End of the Street me še čaka (pa gre za redek kretenizem s strani Jennifer Lawrence), bi pa raje vzela vsaj začetne dele serije Bates Motel, da vidim, kako Freddie Highmore oponaša Anthonyja Perkinsa.

  • Share/Bookmark

Wish I Was Here

13.10.2014

Roko na srce, v resnici obožujem Zacha Braffa, ampak tokrat sem po eni uri gledanja že nestrpno migala z nogo, ker se mi je zdelo, da me želi s svojim scenarijem na vsak način spraviti v hudo depresijo. Niso pomagale šale na račun Mandyja Patinkina z omembo Yentla, niti primerjava z gospodom Miyagijem, kaj šele pojava Donalda Faisona, ki bi moral do konca življenja preživeti v fiktivnih Scrubs, zaprt dejansko v televizijskem ekranu. Wish I Was Here ni slab, je pa patološka verzija židovske slabe vesti.

Ok, imamo Kate Hudson, ki postaja Goldie Hawn, namreč, kdo lahko resno jemlje človeka, ki ima otroke s pevcem The Black Crowes in Muse?! JC, saj je kot manično depresivna psihoza! In poročena z Zachom Braffom, ki mi oddaja podzavestne gejevske vibracije od The Broken Hearts Club naprej, resno, je res le še vprašanje časa, kdaj se bo fant razkril kot prva židovska gejevska ikona (Harvey Fierstein ne šteje, ker je preveč smešen). Garden State je bil tako čudovit film, tiste tapete so fenomenalna pogrutavščina in me še danes znajo nasmejati, tokrat pa Zach podaja čisto preveč analogij, ki nimajo nobenega smisla.

Pravzaprav se mi zdi, da je Yentl veliko bolj zabaven film, ker so morda danes 35.letni moški prikazani samo še kot popolne zgube, katerih največji dosežek v življenju je, da lahko v vsak stavek stlačijo besedo »fuck« in da še vedno kadijo jointe, ker jih pač sprošča v tem napornem, odraslem svetu. Mislim, da bi ta film potreboval Perryja Coxa, za minuto pa že. In naj nekdo Mandyju Patinkinu že podtakne poživila, da se človek vendarle zbudi iz vloge, ki jo je igral trideset let nazaj.

  • Share/Bookmark

Steve, 34

13.10.2014

Belford. Kanadski igralec je kariero začel v predelani verziji Queer as Folk in nato postal prva postava v seriji Radio Free Roscoe, šele priljubljena Degrassi: The Next Generation pa je bil njegov zadetek v polno. Gostoval je v Vampire Diaries in v The Listener, sedaj pa raje snema kratkometražne filme s svojo produkcijsko hišo.

  • Share/Bookmark